Perzijska preproga Hamedan / Persian carpet Hamedan

Hamadan je eno izmed najstarejših mest sveta in je že več stoletij pomembno trgovsko in upravno središče Irana. V 6. stoletju pr.n.št. je bil pod imenom Ekbatana prestolnica medijskega kraljestva in kasneje poletna rezidenca dinastije perzijskih Ahajmenidov. Mesto leži na obsežni planoti na nadmorski višini 1800 metrov ob vznožju gore Alvand, zato tam prevladuje podnebje z blagimi poletji in mrzlimi zimami. Zaradi svoje strateško pomembne lege med nekdanjo Perzijo in Mezopotamijo je bilo mesto mnogokrat tarča različnih vojska. Zavzel ga je že Aleksander Veliki, kasneje v enajstem stoletju pa so Seldžuki okupirali celotno hamadansko regijo in še sosednji Azerbajdžan. Kljub temu, da je celotno področje zaznamoval kulturni vpliv turško-altajskih ljudstev, se v Hamadanu še danes govori perzijski jezik (Farsi), za razliko od okoliškega podeželja kjer v govoru prevladuje turški dialekt. Preproge iz več kot 600 vasi zahodno in severno od Hamedana čakajo na kupce na hamadanskem bazarju. Prebivalstvo teh vasi sestavljajo tudi številni Kurdi, preko katerih najdejo svojo pot na bazarje tudi preproge iz Bidžarja in Sanandaja, kar povzroča zmedo pri določanju izvora preproge. Pred nekaj desetletji je imela vsaka vas značilno kombinacijo vzorcev in barv pri preprogah, tako da so trgovci s hamadanskih bazarjev lahko hitro prepoznali pravo hamadanko. Značilno za hamadanke je, da imajo med dvema vrstama vozlov po eno prečno bombažno nit, vozli so simetrični, osnovna struktura je vedno iz bombaža, z izjemo nekaj zelo starih preprog. Sicer tudi nomadi Baluči in Bahktiari uporabljajo to tehniko izdelave, vendar se od njih razlikujejo po vrsti volne. Pomembnejša območja izdelave preprog so Dergazin, Mehriban, Khamseh, Borchalou in le na enem območju je lahko več kot 40 vasi. V 16.stoletju je safavidski šah Tahmasp podaril preprogo iz območja Dergazina otomanskemu sultanu Sulejmanu Velikemu, kar pomeni, da so poleg tradicionalnih preprog tu znali narediti tudi bolj fine preproge za dvore .