Perzijska preproga Tabriz / Persian carpet Tabriz

Mesto Tabriz leži 600 km zahodno od Teherana in je glavno mesto Azerbajdžanske province. Azari, ki tam živijo so najštevilčnejša etnična manjšina v Iranu in govorijo turški dialekt. Tabriz je starodavno mesto, ki ima že stoletja pomembno trgovsko pozicijo na obmejnem območju. Zelo znani sta modra mošeja in veliki Bazar.

Kvalitetne preproge iz Tabriza imajo kratke in močne vozličke. Značilen je vzorec, motiv z središčnim medaljonom (perzijsko: torandž) obkrožen z arabeskami, viticami ali cipresami (boteh motiv). Drugi znani motiv je motiv štirih letnih časov. Včasih v preprogo izvozlajo tudi največje perzijske pesnike kot so Sadi, Hafez, Firduzi in Omar Khayam.

Že tisočletja je Tabriz kraj kjer se srečujejo različne kulture, njegov bazar pa je eden najpomembnejših trgovskih centrov ob nekdanji svileni poti. Veliki Bazar leži v središču mesta in je sestavljen iz večih manjših bazarjev kot so Amir Bazar (nakit, zlato), Mozzafarieh (preproge), ter mnogi drugi. Njavečji razcvet je mesto doživelo za časa dinastije Safavidov  16. stoletju, v tem času je bil Tabriz  prestolnica Safavidskega kraljestva. Dinastija Safavidov je podpirala umetnost, v tem času so bile izdelane neprecenljive mojstovine, ki so danes na ogled v vseh pomembnejših muzejih po svetu. (New York, London, Pariz, Dunaj)

Safavidska dinastija, ki se je poimenovala po sufijskih muslimanih, bila pa je iz Ardabila na severozahodu Irana, je sprejela šiitski islam, zopet združila državo in spodbujala razvoj umetnosti. V času njihove vladavine je umetnost Perzijcev dosegla pravi preporod. Kaligrafija,  slikarstvo, usnjarstvo, arhitektura in izdelava preprog so bile v polnem razcvetu. V tem času so perzijski dvorni obrtniki, slikarji in drugi umetniki skreirali zanimive vzorce in motive preprog, ki jih posnemajo še dandanes. Mojstrovine safavidskih dvornih izdelovalcev preprog so bile tako dovršene in prefinjene, da so do danes le redki  uspeli natančno poustvariti izvirne safavidske motive. Ti mojstri so v tem obdobju ustvarili okoli 1500 dvornih preprog in mnoge med njimi so mojstrovine svetovnega slovesa. Safavidski kralji kot so bili Šah Tahmasb in Šah Abbas so ustanovili dvorne delavnice za izdelavo preprog v mestih Kašan, Isfahan, Tabriz, Kazvin, Kerman, in na mnogih drugih koncih takratne Perzije.

Dnevniki evropskih popotnikov kot sta bila Jean Tavernier in Jean Chardin (17.stoletje) so odličen vir za vpogled v tisti čas izdelovanja preprog. Perzijske preproge so začele prodirati na evropske trge, ena najbolj prepoznavnih preprog tega obdobja pa je preproga poimenovana Ardabil, ki je bila narejena na začetku 16. stoletja. Zaradi čudovitih barv, vzorcev in izjemno finih, svilenih niti se le ta šteje za eno večjih mojstrovin izmed starejših ohranjenih vozlanih preprog. V 19. stoletju jo je odkupilo neko britansko podjetje in jo prodalo za 2000 takratnih funtov Londonskemu muzeju Victoria & Albert Museum, kjer jo lahko občudujemo še danes. Njene mere so 11,53 x 5,34 metra. Glede njenega izvora se strokovna mnenja razhajajo, nekateri zagovarjajo tezo, da je bila izdelana v mestu Ardabil, drugi so mnenja, da je iz mesta Mašad, kar pa seveda nima vpliva na vrednost same preproge. Na spodnjem delu preproge je tudi podpis mojstra in verz velikega perzijskega pesnika Hafisa. Šah Abbas je določil mesto Isfahan za svojo prestolnico (pred tem Ardabil) in poskrbel, da je postal center vseh umetnosti. Gradili so palače in mošeje, ki so jih dodelali najbolj izučeni mojstri in umetniki, ki jih je imel. Ustanovil je tudi dvorno delavnico za preproge, kjer so jih delali ne samo za šaha ampak tudi za delovne prostore in domove dvornih uradnikov…  Ardabilski tepih ponazarja zanimiv razvoj perzijskih preprog v petnajstem in šestnajstem stoletju. Z središčnim medaljonom in spiralami spominja na  miniature na platnicah knjig tistega časa. Ravno tako z natančnim vzorčenjem in dovršenimi vzorci spominja na miniature safavidskega dvora. Druga zanimiva preproga iz tega obdobja je na ogled na Dunaju v tamkajšnjem muzeju. Poimenovali so jo »lovska preproga«, ker prikazuje motiv lova. Ta motiv je klasični motiv perzijskih preprog iz 16.stoletja, saj so šahi in princi namreč radi videli, da so jih upodabljali kot pogumne lovce na konjih.  Na preprogi vidimo lovca, ki z lokom in kopjem lovi leoparde, antilope in celo medvede. Celotna preproga je narejena iz svile, velika pa je 6,80 x 3,29 metra. Strokovnjaki menijo, da je bila preproga narejena v mestu Kašan pod vodstvom izučenega slikarja Sultana Mahammada, ki je bil učenec slavnega perzijskega slikarja Bizhada.