Perzijski kilim Avan / Persian kilim Avan

Lep primer nomadskega tekstila iz Irana, ki izvira iz plemenskih skupin, kot so Qashqai, Luri ali Bakhtiari. Takšni tekstilni izdelki so bili in so še vedno pomemben del vsakdanjega življenja iranskih nomadov – uporabljajo se kot odeje, talne preproge, prevleke za postelje ali nosilne torbe.

Ta kos ima pokončno razporejene pasove, kar je značilno za djajim – vrsto preproge, ki je tkana v pasovih, pogosto sestavljenih iz več kosov, kasneje ročno sešitih skupaj. Vzorec je močno geometričen, z izmenjujočimi se trakovi motivov, med katerimi so jasno prepoznavni rombi, zvezde in majhni ponavljajoči se geometrijski znaki. Sredinski pas vsebuje ponavljajoče se okrogle ali romboidne elemente v kontrastnih barvah, kar tvori osrednjo os simetrije.

Barvna paleta je značilna za nomadske tkanine – temno modra, indigo, rdeča, oranžna, oker in bela. Barve so najverjetneje pridobljene z naravnimi barvili, kot so indigo (za modro), korenina rdeče broščike (madder root) in lupine orehov za rjave tone.

Gre za izdelek z izrazito funkcionalno in estetsko vrednostjo, saj so nomadski tekstili vedno združevali uporabnost (izolacija, prenosljivost) in bogato ornamentiko, ki izraža plemensko identiteto, družbeni status ter zaščitno simboliko.

Zaradi svoje strukture in prepoznavne oblike lahko ta kos prepoznamo kot djajim – vrsto ravnega tkanja, ki je posebej priljubljena v regijah zahodnega Irana. Tkanje takšnih kosov zahteva veliko spretnosti in poznavanja tradicionalnih vzorcev, ki se pogosto prenašajo iz roda v rod.