Najosnovnejša stvar, ki spremlja človeka, Outsider, intervju

Farzad Koushki:

NAJOSNOVNEJŠA STVAR, KI SPREMLJA ČLOVEKA 

Napisala: Ana Gruden

Foto: Primož Korošec 

Spoznala sva se pred 17. leti, ko sem živela v Plečnikovem Pegleznu.

V pritličju sosednje hiše je bila iranska restavracija, kjer smo študentje lahko jedli na bone. Najbolj se spomnim riža s zafranom s sadni omake in slaščic s pistacijami. Farzad je bil takrat njen lastnik. rojen v Iranu, ki prihaja iz mesta 500 km jugozahodno od Teherana na visini zagroski gorii. Poleg vzhodnjaške lepote sta me prevzela njegova vesela narava in odprtost. Predstavil mi je kulturo Irana. Kraji Bližnjega Vzhoda imajo pravljični pridih. Najverjetneje gre to pripisati orientalskim pripovedkam, letečim preprogam in perziski vertovih in Alamutu.

Ko sem se pred letom preselila v novo stanovanje na drugem koncu Ljubljane pri Gornjem trgu, sva s Farzadom ponovno postala soseda. Tu ima Farzad tudi svojo galerija in trgovino s perzijskimi preprogami. 

Kako si prišel v Slovenijo?

Študiral sem v vzhodni Evropi. Najprej sem prišel v Slovenijo le na obisk. Prepoznal sem jo kot mešanico vzhodne in zahodne Evrope. Všeč mi je ( ta mesenica, tranzaksija)oboje, zato sem se odločil ostati tu.

Koliko let si tukaj?

Od leta 1999. 

Kako vidiš Ljubljano in njene spremembe v tem času?

Vidim jo kot svetovljansko. Všeč mi je. Vzdušje je sproščeno. Slovence vidim kot izobražene, z mnogimi izkušnjami pridobljenimi v različnih obdobjih. Izkusili so dobre in slabe čase različnih režimov, zato so dokaj odprti. 

Ali se ti je bilo v začetku tukaj težko znajti?

V tujini začeti življenje ni tako lahko. Glede na to, da to ni bila moja prva izkušnja tujine, mi je bilo lažje. Odprl sem podjetje in začel z raznimi dejavnostmi. Najprej sem studirol slovenscino v filozofski in se ukvarjal z gastronomijo, vseskozi pa sem imel kolekcijo preprog, ki sem jih občasno razstavljal, preproge pa sem tudi popravljal in s tem se ukvarjam še danes.

So bile te preproge dediščina tvoje družine?

Nekatere so dediščina, ampak te niso za prodajo. Sem pa od nekdaj imel svoj izbor preprog iz različnih dežel Irana, ki jih prodajam.

Kaj pomisliš ob besedi dom?

Pomislim na prostor, kjer se počutiš dobro, sproščeno, kjer misliš, da lahko najbolj počivaš, tam je tvoj dom. Tam, kjer si miren, varen, kjer imaš svoj mali svet, svoje prijatelje, svoje zveze. 

Kje je tvoj dom?

Moj dom je v Sloveniji v Ljubljani. Že dvajset let živim tu. Tu so moji prijatelji. Gornji trg zaenkrat.

Prej si rekel, da si živel v različnih državah. Kje si vse živel?

Gimnazijo sem obiskoval v Nemčiji in Turčiji,  študiral sem v Romuniji, živel in delal v Avstriji, ZDA, na Kitajskem… Nekaj let sem vodil družinsko podjetje  v New Yorku in v Pekingu in s tem povezane projekte (opremljanje in izdelava notranje opreme za prestižne hotele na Manhattnu), vendar sem kmalu ugotovil, da tam ne morem živeti navkljub zanimivemu in donosnemu delu, in da je moj dom v Sloveniji. Ne bi zamenjal svojega mirnega življenja za kariero in denar.

Večkrat greš v Iran.

Tam imam hčerko Nadjo, ki letos končuje gimnazijo, mamo (oče je pred nekaj leti umrl) brate in vso ostalo številno sorodstvo. Moja družina je zelo velika. Pred dvemi leti je k meni v Ljubljano prišel tudi moj sin Sepher, tu bo študiral.

Kakšna se ti zdi glavna razlika med Iranom in Slovenijo?

V populaciji in podnebju – temperaturi. Tukaj je dva milijona prebivalcev, tam osemdeset. Razlike so individualne. Vsak človek je drugačen. Danes sta družba in kultura mednarodni. Če je 550 cerkva in 3 mošeje ali je 550 mošej in tri cerkve, zame ni bistvene razlike. Ljudje sledijo splošni modi, internetu in knjigam, univerze si postajajo podobne. Navade in življenjski slogi postajajo podobni povsod.

Se pravi, odnos Irančanov do doma je podoben kot pri nas.

Zdaj je tako, saj so Internet, Instagram in iPhone vsepovsod. Spremenili so se odnosi med ljudmi, družinske vezi so bile včasih močnejše tudi tukaj. Povsod po svetu pa velja da dom ni le objekt, v katerem živiš, je mnogo več kot to. Dom pomeni varnost, ljubezen, mir in  toplino med ljudmi. Doma smo lahko to kar smo, in bivamo v harmoniji sami s sabo.

 Cene stanovanj v Sloveniji so zelo visoke glede na zaslužek. Kako je v Iranu?

V Iranu so cene še višje, se pa tudi zasluži več. Standard je sedaj v Iranu podoben. To se je spremenilo v zadnjih desetih letih. Prej je bilo v Iranu mnogo cenejše.

Kaj je zate pomembno v tvoji okolici?

Sam imam rad veliko dogajanja. Zelo mi je všeč umetnost, kultura. Rad imam odprte in prijazne ljudi.

Koliko časa se ukvarjaš s preprogami?

Že kot otroci smo hodili k nomadom, v vasi pri sorodnikih sem videl, kako so zase izdelovali preproge, odeje, obleke, tkanine. Takrat so moji prsti spoznali instrumente za izdelovanje preprog, moje oči pa barve in linije. Navdušilo me je, da en človek lahko s kombinacijami barv in oblik izdela tako različne vzorce, ki krasijo preproge. Ko so slikarja Paula Gauain-a učenci spraševali od kod črpa navdih za čudovite kombinacije barv jim je rekel naj si natančno ogledajo perzijske preproge, tam je namreč vse znanje, po katerem sprašujejo…

Kaj je zate preproga?

The most basic object with human beeing. Najosnovnejši predmet za človeka. Že če pogledamo evolucijo človeka. Živalska kože je bilo naše prvo pokrivalo. Preproga ima lahko tudi funkcijo pohištva, človek hodi po njej, sedi na njej ali spi. 

Gotovo to ni le pokrivalo za tla.

Gotovo ne. Lahko je družinski spomin, investicija. Lahko v njej najdeš svojo barvo, črke. Preproge so tudi bistveni sestavni del perzijske kulture in umetnosti.

Bi rekel, da je med tvojimi preprogami in ostalimi, ki so na trgu v Sloveniji, razlika?

Ja. 

Kakšna je ta razlika?

Moje preproge so unikatne. Večinoma jih izdelajo mojstri ali nomadske družine. Materiali so naravni in avtentični iz krajev in vasi od koder je volna in orodje s katerim se delajo. Te preproge so narejene od ljudi, ki so v nenehnem stiku z naravo in svobodo, z tisočletno tradicijo in z njihovim razumevanjem sveta in nematerialističnem principom – with the minimum life expetation as we now. Prav vsako preprogo sam izberem pri različnih nomadskih družinah, v vaseh ali pri mojstrih, kar zahteva veliko časa. To pomeni veliko potovanja po različnih krajih v Iranu po gorah in puščavah in poslušanje različne življenjske zgodbe nomadov, ki so izražene v tisočih različnih preprogah. Zame je pomebna  tudi visoka umetniška vrednost. Danes so antik perzijske preproge na ogled v vseh pomebnejših muzejih in galerijah po svetu od Dunaja, Londona, Sankt Petersburga do New Yorka….Njihova vrednost je neprecenljiva ali pa gre v milijone….Na primer preproga Šeikh Safia iz Ardebila v londonskem kraljevem muzeju Victoria & Albert.

Si uspel tak odnos do preproge prenesti tudi na slovenski trg?

Ja. Ko sem začel trgovati s preprogami, sem opazil, da preproge v Sloveniji prej niso bile predstavljene na pravi način. Ljudjem so prodajali preproge kot kos pohištva, le za prekritje tal, brez kakršnegakoli vedenja o njih, ne o kulturni in in umetnostni vrednoti ne o vzdrževanju. Nekateri so imeli preproge kot simbol prestiža, čeprav se je večkrat izkazalo, da imajo ničvredne ponaredke iz umetne svile za katere so plačali pravo bogastvo. Razna podjetja so ponujala različne komercialne preproge in večkrat zlorabila zaupanje ljudi tudi glede cene – v  tem primeru tudi slovenska država ni bila zaščitena pred goljufijo. Pred nekaj leti je mnogo preplačala za neoriginalno preprogo za protokolarni objekt. Primer je končal v medijih in na sodišču, kot sem bral.

Le pri nekaj starih slovenskih družinah, ki so imele preproge še iz časa pred drugo svetovno vojno sem videl, da imajo znanje o njih. Veliko ljudje je spremenilo pogled na preproge, ko so prišli k nam, sploh glede alergij in prahu. Prava preproga ne praši dodatno, ampak deluje kot filter. Leta 2000 smo pričeli z izobraževanjem ljudi o preprogah z velikimi razstavami in predavanji po celi Sloveniji in v galeriji, tudi za študente tekstilne fakultete.

 

Se pravi, da so za alergike preproge koristne?

Ja, vendar ne vse preproge, ampak le preproge iz naravnih materialov, naravne volne. To so materiali, ki imajo naravne pigmente. Preproga zaradi posebnosti volne vase povleče mikrodelce prahu, ki so v prostorih  vedno v zraku. Deluje kot filter zraka v prostoru. Tako mi vdihamo mnogo manj delcev.  Preproga pa naj gre enkrat letno v čiščenje in stepanje, da se odstranijo delci.

 

Kako stare so tvoje preproge?

Različno. Dober original preproge je kot slika. Starejši je, bolj je vreden. Tukaj imamo od novih do čez sto let starih preprog. 

Kako ločimo preproge?

Preproge se delijo na tkane preproge (kilime) in vozlane preproge. Po izvoru jih delimo na nomadske in klasične, ki jih izdelujejo v mojstrskih delavnicah, predloge pa so delo  dizajnerjev preprog in slikarjev.

Perzijske preproge so največkrat narejene iz volne ali svile, podlaga pa je iz bombaža. Pri bolj finih preprogah je podlaga lahko tudi iz svile.

Kaj lahko poveš o vzorcih? To je najbrž cela znanost.

Ja. Vzorec je ena dolga zgodba.

Nomad, ki živi samo v naravi, bo risal to, kar pozna. Navdih črpa iz narave. Iran je zelo velik, narava raznolika in tudi nomadi so različni. Nomad, ki živi v gorah in gozdovih, pozna cvetlice, gore, rastlinje, ptice, živali, reke. Od nomada, ki živi v puščavi, seveda ne moremo pričakovati, da bo risal lotosov cvet in rožni vrt. Na jugovzhodu in v centru Irana najdemo na preprogah več geometrije, nebo, zvezd, luno, sonce, domišljijske živali in insekte, ptice. Na severu Irana kot je Tabriz pa imamo veliko dizajna rož, vrtov, lova.

Povsod pa nomad dela iz lastnih izkušenj. Brez posebnega šolanja najdemo izjemne kombinacije barv in harmonijo.

Imamo dva principa oblikovanja: prvi je domišljijski, drugi pa regionalni, kjer lahko po karakteristikah ugotovimo celo iz katere družine ali delavnice prihaja. Potem je tu še oblikovanje serijskih preprog z geometrijskimi ali cvetličnimi vzorci. Geometrijski vzorci imajo v glavnem ravne linije, cvetlični pa so iz krivulj. Za krivulje in detajle je potreben manjši vozel. Takšne klasične preproge najdemo v mestih z daljšo kulturno tradicijo, kot so Isfahan, Tabriz, Kerman. Na območju gorovja Zagros imajo najboljšo volno za preproge.

Kaj pa cene tvojih preprog?

Odvisno od posamezne preproge, od nekaj sto evrov do 100,000 €.

Videla sem fotografijo tvojih staršev, kjer imate več preprog eno nad drugo. V Sloveniji to ni navada.

Ni običajno, tudi pogojev ni za to. Tla so po mojem zelo pomembna, so prvo kar zagledamo, ko vstopimo v nek prostor. Design je to, kar naše oči vidijo.

Ali ti je kdaj žal prodati kakšno preprogo?

Takrat, ko imam občutek, da kupec ne ve, kaj je kupil ali občutim, da nima spoštovanja. Se pa v kakšne preproge tudi zaljubim.

Ali lahko pri preprogah govorimo o ponaredku?

Ja, seveda. V Iranu tega ni, ker imamo dovolj lokalne proizvodnje. Perzijska preproga je originalno iz Irana. Danes pa se iz Indije, Kitajske, Pakistana, Nepal, Turčija prodaja veliko ponaredkov, tudi preko spleta.

Nam lahko svetuješ kako kupiti preprogo?

Preprogo kupite v poznani trgovini blizu vašega doma, ker lahko preprogo poskusno umestite v prostor, pokažete drugim, lahko jo reklamirate po nakupu in vrnete, če kaj ni v redu. Pomebno je da ima prodajalec tradicijo, da mu lahko zaupate.

Pri tebi v trgovini tudi popravljate preproge? Kje si se tega naučil?

V Iranu sem že v otroštvo spoznal preproge in njihovo strukturo. Ko pa sem začel poslovati s preprogami v Sloveniji, sem odšel na specializirano izobraževanje restavriranja preprog v Iran.

S čim se zadnje čase največ ukvarjaš in kaj ti daje največje zadovoljstvo?

Rad rišem in oblikujem. Hodim v gore in hribe, živim z naravo, pišem berem in popravljanjam preproge, seveda.

Kaj pa prihodnost? Imaš kakšne plane?

Ne. Prepuščam se toku življenja, ki teče po svoje in je polno presenečenj.

In ti boš ostal v Sloveniji?

Ja, zdaj sem Slovenec.

Najin pogovor se nadaljuje… posloviva se z mislijo: Važno je, da si upaš ljubiti in si ljubljen.

 

 

 

 

 

 

 



Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.